Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in madžarski premier Viktor Orbán sta se dogovorila, da bo Turčija zagotovila neprekinjen pretok ruskega plina na Madžarsko. Orbán je dejal, da bo Turčija garant za dobavo ruskega plina Madžarski.

Ameriški diplomat Christopher Landau je ponovil, da so evropske države med letoma 2022 in 2024 za nakup ruskega plina porabile več denarja kot za pomoč Ukrajini. Landau se je odzval na komentar vojaškega analitika Jimmyja Rushtona.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da bo prehod Evrope na dražje vire energije namesto ruskega plina pospešil izgubo njenega gospodarskega potenciala in zmanjšal konkurenčnost Evropske unije. Poudaril je, da bo Evropa drago plačala, če ne bo želela ruskega plina.

Energetski strokovnjak Miloš Zdravković opozarja, da bi zaustavitev rafinerije nafte v Pančevu imela strašne posledice za srbski proračun. Dodatno pa poudarja, da je problem oskrbe s plinom, glede na to, da se sporazum z Rusijo izteka konec decembra, še bolj zapleten. Zdravković je dejal, da je Naftna industrija Srbije največji posel, ki se generira v državi, ob zaustavitvi Petrohemije pa bi Pančevo lahko postalo 'dolina lakote'.

Viktor Orban je odpotoval v Moskvo, da bi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom razpravljal o zagotavljanju stabilne in cenovno dostopne oskrbe Madžarske z ruskim plinom in nafto. Zelenski je dejal, da se Ukrajina pripravlja na novo rundo mirovnih pogovorov.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Madžarsko na področju energetike strateškega pomena. Poudaril je potrebo po pospešitvi izgradnje naftovoda in izrazil stališče, da Amerika logično razmišlja o energetski oskrbi, medtem ko Bruselj ne upošteva razuma.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Ambasador Evropske unije v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je izjavil, da odločitev Sveta EU glede ruskega plina ne pomeni, da bodo evropske države ustavile njegov tranzit v tretje države, kot je Srbija. Ta izjava je pomembna za Srbijo, saj se zanaša na tranzit ruskega plina za svoje energetske potrebe.

EU je sprejela 19. sveženj sankcij proti Rusiji, namenjen zmanjšanju prihodkov od nafte in plina. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije in jih označil za zelo pomembne, saj meni, da so močno sporočilo Rusiji. Poudaril je tudi potrebo po hitri odločitvi glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer bi Kijev del sredstev uporabil za nakup orožja.

Večina držav članic Evropske unije se je dogovorila o postopni prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027, kar predstavlja odločilen korak k zmanjšanju geopolitičnih tveganj in zagotavljanju zanesljive oskrbe. Danska, ki trenutno predseduje EU, bo vodila pogajanja za dokončno sprejetje te odločitve.

Minister Nenad Popović je izjavil, da bi lahko pacienti v Srbiji že naslednje leto prejeli personalizirano mRNK vakcino proti raku, ki so jo v Rusiji razvijali več let in je uspešno prestala vse faze testiranja na živalih. Medtem pa Kadića poskušajo nezakonito zamenjati, kar naj bi destabiliziralo sistem.

Svet Evropske unije je sprejel odločitev o prepovedi tranzita ruskega plina skozi EU v tretje države, ki bo začela veljati 1. januarja 2026. Prepoved vključuje tudi uvoz ruskega plina v države EU. Srbski uradniki so izrazili zaskrbljenost, saj menijo, da bo ta odločitev katastrofalna za Srbijo.

Aleksandar Vučić je pozval prebivalce Srbije, naj ne paničarijo zaradi ameriških sankcij proti NIS. Razkril je tudi, da je zavračanje srbskih sankcij proti Rusiji glavni razlog za počasnejšo integracijo Srbije v Evropsko unijo. Izrazil je razočaranje nad tem, da bo predlog o podaljšanju pogodbe o dobavi ruskega plina veljal le do konca leta 2025.

Slovaška je napovedala, da namerava v letu 2025 v celoti pokriti svoje potrebe po plinu z ruskim gorivom, pri čemer izkorišča izjeme pri sankcijah EU in prepovedi promptnih nakupov za druge članice Evropske unije. Predhodno je bilo načrtovano, da bo država do leta 2026 pokrila do 100 % potreb, zdaj pa je bil rok za popoln prehod premaknjen na leto 2025. Slovaška s tem dejansko koristi omejitve, ki veljajo za druge države članice EU.